Ognjeodporni ovoj- ima nizko toplotno prevodnost in deluje kot toplotna pregrada, ki upočasni prenos toplote na osnovno strukturo in s tem zmanjša hitrost segrevanja zaščitenega predmeta.
Pri dolgotrajnih visokih temperaturah se nekateri ognjeodporni-materiali podvržejo fizikalnim ali kemičnim spremembam-, kot so razširitev, da nastane porozna plast zoglenca, sproščanje kristalizacijske vode za absorpcijo toplote ali ustvarjanje stabilne izolacijske strukture. Te transformacije dodatno povečajo toplotno izolacijo, učinkovito "samo{3}}zgostijo" zaščitno plast in povečajo stabilnost materiala med požarom.
Ognjevarni ovoji služijo tudi za omejevanje stika med kisikom in vnetljivimi materiali, kar zmanjšuje verjetnost širjenja ognja v zaščiteno strukturo. Za materiale, kot je jeklo-ki lahko pri visokih temperaturah hitro izgubijo strukturno trdnost-je ta mehanizem zakasnitve dviga toplote in blokiranja prenosa toplote ključnega pomena, saj pridobi dragocen čas za evakuacijo osebja in gašenje požarov.